Visoki vrhovi skalnih gorá pa so se že srebrno svetili in so gledali veselo in lepo v zagorski svet. Lahna, mrzla sapica je pošumevala skozi sotesko in čulo se je, kako je potihoma curljala sveža, debela z bližnjega grmičevja ... se je napotil k bližnjemu studencu in se je umil z mrzlo vodo. Tako mu je hipoma prešel zaspanec in se je čutil tako svežega in čilega, kakor bi bil spal vso noč.