»Seveda, pustim naj ga!« je odvrnil. »Seveda, zato naj ga pustim, da si bo mislil, kako zelo se ga bojiva in da se treseva od samega strahu ... Menara, rečem ti, da Bedanec ne bo doživel veselja, da bi me videl, kako se ga jaz bojim. Ne bo doživel tega,, še zanalašč ga ne pustim v miru, da bo kar zelen od same jezice in samega godrnjanja.