Le pošteno se naspi nocoj, ker jutri se ne boš utegnil ... Čakaj me, ti paglavec nemarni!« ‒ In Bedanec se je zagrohotal prav grdo in strašno, da je zazeblo po vseh kosteh. Prestrašen je gledal za Bedancem, ki je šel preko goličevja in se je smejal vedno huje in glasneje, dokler ni izginil tam gori v goščavi.