pa je pričela pripovedovati o Bedancu, ki jo je tako lepo odvedel v kočo onstran soteske in ji obljubil vsega dobrega. O svojem trpljenju je pripovedovala; o Bedančevem trpinčenju in njegovi neusmiljenosti ter o Kosobrinovi dobroti. jo je poslušal molče; a ko je nehala pripovedovati, jo je pogladil po laseh in je rekel: »Sirota si, velika sirota, Menara!