In tako je prišel srečno na drugi breg in se je napotil po gladkem produ do strmih, visokih pečin, sredi rih je stalo Kosobrinovo domovanje. Ozrl se je tja gor, pa je zagledal Meno, ki je sedela tam na visočini in mu mahala z rokami. A se ni ustavil, ampak je stopal enakomerno naprej.