Zato ni več pomišljal, ampak je skakal naglo preko skal in je stal kmalu tam doli, kraj Kosobrina. Kosobrin ga je potrepljal po rami in je rekel: »I, čudiš se, kako sem prišel preko? Pa to ni težko, prav nič ni težko.
Saj imam pot, ki za njo nihče ne ve in tudi ne bo vedel.