Mimo vrtička jo je gnala in mimo dveh lepih posejanih njivic; tja gori jo je gnala, kjer se je pričela lepo pasti, mala pastirica pa je sedla na kamen tam pod belimi skalami in je gledala po divji, strašni soteski. Jutro je bilo jasno in hladno. Po drevju in grmičju je ležala.