Zapiskal je tako lepo in milo, da je pozabila na svojo bolečino in ga je poslušala vsa zamaknjena. Ko je odpiskal, se je obrnil proti gozdu, pa je pričel peti s svojim močnim glasom: »Pridi, pridi, škratec, škratec, ljubi bratec! Zlat voziček ti imaš,pa voziti dobro znaš ‒ pridi, pridi ‒ pelji nas daleč, daleč v zlato vas ... « je odpel in pozorno prisluhnil, če bi se nemara kaj zganilo sredi gozda.