Zato pa je tembolj čebljala mala, debelušna in spraševala po sto in sto rečeh. Toda ker je uvidela, da ji odgovarja le s kratkimi besedami, se je oprijela. Oklenila se je njegove roke, pa ga je vprašala kar naravnost: », kaj si piskal tisto pesem o Škrlatici? Hm, lepa je bila ‒ nemara je tudi vila Škrlatica tako lepa?