Vsekako je stokrat bolje in pametneje, piti cviček in stradati, nego izneveriti se dedovi prisegi in ‒ utoniti!« 23. Ko se je odtekla voda, je zapustil Stražan goro in začel po malem zopet kmetiti. Zemljišča je zdaj imel za sto graščin, a zdelo se mu je na svetu strašno pusto in žalostno, ker je bil tako sam, brez žene, brez znancev, brez človeka, s katerim bi se mogel kaj pomeniti.