Zajel in pil ga je tedaj, kjerkoli mu je prišlo na misel. Menda se spominjajo tega vinskega studenca naši, ki se pogovarjajo tako radi, kaj bi bilo, ko bi se spremenila njihova v vino. Slišal sem sivolase in plešaste starce, da so, gledaje vanjo, globoko vzdihovali: »Žalostna naša!