Reva je prosila moža na kolenih, da naj se varuje, da naj ne hodi v petek drugam prenočevat, ali on se ni dal omečiti, lakomnost ga je gonila v hosto, glede zdravja jo je tolažil: ‚Te slabosti bodo prešle, saj ne čutim nikakove notranje bolečine, človek se ne sme precej ustrašiti.’ Žene pa tako govorjenje ni moglo umiriti, ker je napredovala bolezen tako strašansko hitro in očividno. Pride ji na misel: ‚Kaj, ko bi šla v petek večer skrivaj za njim, da bi videla, kam zahaja.