Ko bi ležala meni kaka butica na ustih, mislim, da bi se zadušil, ali čeprav ne, to je, če bi se dalo dihati nekoliko skozi nos, zaspati pa gotovo ne bi mogel nič pod tako težo.« Preprosti ostroumnosti Jožkovi smo se morali jaz in večji pastir prav od srca nasmejati. Jernejček ni pazil dosti na pripovedko, videlo se mu je, da nekaj premišljuje, tudi ni bilo mar za, bil nam je pripravil že spet eno in jo hotel brž zvesti.