Starec pripravi južino in posega pridno, kakor da osem dni ne bi bil nič zalagal. Ko se nasitita, zadene starec dečka za vrat in veli: 𠆭rži se čvrsto, luknje sem že vajen, upam, da bova priplezala na površje brez nesreče.’ Mož gre v luknjo, z nogama se upira v stene, zgoraj si pomaga z rokami in pleči, v kratkem prikobacata na vrh oba zdrava in neopraskana.