Vsak je odgovoril s pobitim glasom, da ima denarjev komaj za sproti, da mu kuha žena bob, repo in, meso pa še ne o vsakem prazniku, in da popije vina toliko, kolikor ga ostane babi, včasi malo, še večkrat nič. Prijatelji so vzdihnili: ‚Oh, zakaj smo se ženili!’ in od takrat jih je bilo tako sram eden drugega, da se niso marali več videti. ‒ To so res neumno storili, da so si dobili take mrhe.