Koprive so zadušile drevesa, ki so se objemala zdaj žalostno s suhimi in trohnelimi vejami. Prijatelji se zajokajo in vprašajo drug drugega, kako žive, imajo li še toliko denarjev, kakor so ga imeli nekdaj, kaj jim kuhajo žene in koliko popijejo zdaj vina. Vsak je odgovoril s pobitim glasom, da ima denarjev komaj za sproti, da mu kuha žena bob, repo in, meso pa še ne o vsakem prazniku, in da popije vina toliko, kolikor ga ostane babi, včasi malo, še večkrat nič.