Mesto dišečih rož je raslo strašansko grmovje visokih kopriv. Koprive so zadušile drevesa, ki so se objemala zdaj žalostno s suhimi in trohnelimi vejami. Prijatelji se zajokajo in vprašajo drug drugega, kako žive, imajo li še toliko denarjev, kakor so ga imeli nekdaj, kaj jim kuhajo žene in koliko popijejo zdaj vina.