Nekateri človek pa zablodi tudi brez. Ko gre lepo po potu naprej in ne misli nič na nobeno nevarnost, se kar naenkrat krog njega vse pomrači in na očeh čuti, kakor da bi mu jih kdo prav zlahka zatisnil. Kmalu potem se mu zdi, kakor da bi ga potegnila neka roka kvišku, ali brez bolečine.