»,« je dejal, »ne pomeni pravega človeka in skoraj nič dobrega. pravimo tistemu, ki ima dosti denarja, ali ga ne da iz rok, je tisti, ki se ne da preprositi, ki je kamnitega srca, je tisti, ki pije tako dolgo, da postane panj in se ne more več ganiti, je zemlja, ki je tako trda, da se ne more orati, je trda hruška in vsaka druga reč, ki lomi zobe, je neprijetno vino, je trd, kamniten svet, po katerem se kmalu čevlji raztrgajo, dobra je samo v zidu ali v železu in pa pozimi na cesti, kadar sneg zmrzne in se ugladi in lete po njem kakor strela.« Ta zabavljica dokazuje, da je imel Lojzek glavo ne le za računstvo, ampak tudi za slovenščino, poznal je krasno besede in obenem vse njih različne pomene.