Videlo se mu je, da s tem, kar čuje, ni povse zadovoljen. Ko preneha, pogleda ga na pol prijazno, na pol zabavljivo in mu veli: »Mar misliš, da si omolil gospodu res ves kačji roženkranc? O, saj ga nisi ne, nekatere češčenamarije, veš, si izpustil, te bom pa nadopolnil, če ne boš hud, jaz.