Zvonirjeva dekla je govorila zdaj neprenehoma, kako gospodarna, blaga in lepa je njena prijateljica, in je zbudila v njem živo željo, da bi jo spoznal po obrazu. Od je pozvedela vse okolnosti Zvonirjeve hiše in tudi to, da ima v njej poglavitni glas teta in birmska botra njegovih sester, stara tercijalka Rozala. Zvonirka je vprašala Rozalo v vsaki reči za svet, brez nje se ni nič delalo, nič kupilo in prodalo. Tudi jo je visoko čislal radi nenavadne pameti in pobožnosti.