Vsi roditelji so ga postavljali svojim sinovom za zgled otročje ljubezni in celo gospod fajmošter so omenili na prižnici s povzdignjenim glasom njegova krščanska dela in mu prerokovali na podlagi četrte božje zapovedi srečo na tem in na onem svetu. Toda Bog je odločil tako, da Zvonirju ni pomogla nobena postrežba nič, moral je umreti. Za se je začelo zdaj kaj pusto življenje v domači hiši.