Ko so nastopili po hudi zimi prvi topli dnevi, si ga je zadel dostikrat na ramo in ga nesel na prisojni griček za vrtom, da se naužije blagodatne svetlobe in topline božjega sonca. Tudi posteljo mu je on prestiljal, on ga prekladal, on mu pripravljal zdravila; lepše ni mogoče da bi ravnala mati s svojim bolnim detetom, nego je ravnal s svojim oslabelim, sušečim se očetom. Vsi roditelji so ga postavljali svojim sinovom za zgled otročje ljubezni in celo gospod fajmošter so omenili na prižnici s povzdignjenim glasom njegova krščanska dela in mu prerokovali na podlagi četrte božje zapovedi srečo na tem in na onem svetu.