Zvonirjeva druga žena se je brigala bolj za lišp in prazne marnje nego za moža in pastorka in tudi hčere je tako poneumila in razvadila, da sta se držala še doma oče in sin najbolj eden drugega. Ko je Zvonir zbolel, ni zapustil hiše več ko pol leta razen v nedeljo, da gre k maši. Noč in dan je sedel pri očetu in mu stregel.