V pijanosti in jezi je metala vanj, kar koli ji je prišlo v roke: lonce, žlice, nože, kamenje. Enkrat je vrgla nanj izpod strehe težko sekiro, ki bi ga bila lahko ubila, ko bi mu bila priletela na glavo, za srečo mu je padla na ramo in ga precej hudo ranila. Mož ji je rekel: ‚Le počakaj, mrha, ko se omoži moja Kranjica, se ne bom pekel več dolgo v tem peklu.