Sedaj pa gospoda ne mara več za gadovo mast, si misli: ‚Nas v mestu ne bo gad pičil ne ujedel, kmet pa naj le pogine, če si ne ve pomoči sam, briga nam je zanj!’ Ko bi se prodajala v lekarnicah blagodatna gadova mast, ne bi se čulo za toliko nesreč, ki jih naklanja gadov strup. Ali tudi jaz velim, da se kmetom prav godi, da umirajo od pika in ujedi.