Slovenski je govoril kakor rojen, dežela in ljudje so se mu priljubili pa ni maral več za svojo Italijo. Pozidal si je svojo hišo, kupil si veliko zemljišče in si sploh tako opomogel, da je veljal skoraj za bogatina. Od doma je privlekel s sabo babo ‒ grdavš, ki bi bila v prosu gotovo kaj koristila, možu pa ni delala drugega ko škodo in sramoto.