Rekel ji je, da ga prijatelj zmerom drega, da bi se ta reč brž končala in da niti on neče več čakati in odlašati. Nazadnje ji veli s trdim, skoraj osornim glasom: ‚V dveh mesecih mora biti poroka ‒ ne en dan pozneje ‒ si me razumela? Čas je, da se začneš pripravljati, denarjev se mi ne bo škoda zdelo.’