Čez pol leta jo je poklical predse in vprašal prav prijazno, če se bo še kaj dolgo branila zakonskih ojnic. Rekel ji je, da ga prijatelj zmerom drega, da bi se ta reč brž končala in da niti on neče več čakati in odlašati. Nazadnje ji veli s trdim, skoraj osornim glasom: ‚V dveh mesecih mora biti poroka ‒ ne en dan pozneje ‒ si me razumela?