Nadejal se je, da ga bo hči v dveh, treh mesecih pozabila in mu izpolnila voljo brez velikega upora. Čez pol leta jo je poklical predse in vprašal prav prijazno, če se bo še kaj dolgo branila zakonskih ojnic. Rekel ji je, da ga prijatelj zmerom drega, da bi se ta reč brž končala in da niti on neče več čakati in odlašati.