Bolj nego in Rousseauja, Shakespeara in Goetheja, Cervantesa in Danteja čislam in častim, ljubim in obožavam jaz našega nesrečnega Franceta in skromnega prebivalca Jasne, srečnega Leva ali bolj pravilno Leva Tolstega. Ta dva naša vzornika dokazujeta, da je naš narod že do zdaj silno napredoval, in nam dajeta trdno poroštvo in verno jamstvo, da ga čaka še veliko večja, svetlejša in slavnejša bodočnost. *
Leto 1848 ostane za vse veke znamenito v zgodovini velike Avstrije in tudi našega nevelikega naroda.