Najbolj pa je mene in do malega vse bralce »Novic« ganil, očaral in oduševil Veselov veličastni patos in nje gova retorika, s katero je dajal duška svojim vzvišenim mislim in čustvom. Izobraženi politiki pa so se čudili in mu ploskali, da je znal tako taktno združiti lojalnost do vladarja z moškim narodnim ponosom in z najiskrenejšo ljubeznijo do slovenske domovine. Tudi njegov nenavadni jezik smo smatrali takrat za vzor prave slovenščine, za sijajen zgled, katerega bi morali vsi naši pisatelji posnemati.