Rečani pa so mi celo prerokovali, da me pošlje vlada prav gotovo v kako trdnjavo kot cesarjevega sovražnika, in so mi prav iz srca privoščili to usodo. Govorilo se je sploh v Zagrebu, da sem si nakopal to nesrečo po svoji neumnosti. Svoje predavanje da sem izročil nadzorniku zato, ker sem se hotel z njim pobahati, češ poglejte, kako lepo zgodovino hrvaške literature sem znal jaz sestaviti.