Kako radostno in ponosno mi je trkalo živo srce ob Vodnikovi »Oživljeni Iliriji«! Kako marljivo in pazljivo sem se učil iz glave zlate pesmi zame klasika vseh klasikov, nebeškega! Še se spominjam dobro, kako globoko so se mi zapičile v dušo in me ranile in zopet vnele njegove strašne besede o Sloveniji »predragi deželi ... v kteri očetje so naši sloveli, ktera zdaj ima grob komaj za nas«.