Tudi mene je privabil sveti skoraj vsako leto na svoje zračno površje. Stoječ pod lipo, katero je pred kakimi desetimi leti nemilo oklestila nebeška strela, sem se žalosten oziral po kočevskih goličavah, vesel in hrepeneč po lepotah dolenjske zemlje in dolenjskih deklet. Najrajši pa mi je zahajala misel daleč daleč čez in avstrijske meje tja na krvavo Kosovo polje, na katerem je na dan sovražna usoda ubila slavo in svobodo srbsko.