Jaz ne bi rekel smrti, če pride pome, kakor tisti starec: ‚Pomagaj mi nesti butaro.’ Smrt je ‒ mora riti krtine, zdaj, zdaj, kaj ji je mar, če zagrebe pod krtino prav kakega cesarja ali papeža ‒ ona nima oči, ne vidi, koga zasiplje, nima solz, ne joka. Smrt je dobra mama, nas povije tako trdo, da se ne ganemo več, in nas vendar ne boli, spimo tako naprej, naprej, dokler bo Bog hotel.«