Vino je bilo močno in prijetno, zato zvrnemo hitro več poličev, v tovarišiji se zbudi dobra volja, moja prijatelja se začneta šaliti, kakor je po mestih navada, z natakarico, s. jo praša: ‚Ti, ljubček, povej po pravici, da ti je dano na voljo, katerega izmed nas treh bi si ti izbrala ali za šoceljna ali za moža?’ se odreže: ‚Za šoceljna nobenega, za moža pa vašega tovariša tam, ki se drži modro, kakor se spodobi, in ne blebeta tako neumno kakor vidva.’ Ta beseda mi šine skoz srce, s se spogledava in molčiva.