škriplje z zobmi in bi stavil za svojo glavo, da so jih zaprli v kak hlev ali svinjak. Tudi soseda se čudita, eden blekne neumno, da se je podrl morda most čez Krko. ga pogleda otožno in obenem zabavljivo: », tebi se blede, ali si pozabil, da stanujemo mi takraj in hodimo iz cerkve brez mosta domov.« Naenkrat vzdihne globoko: »Oh, kaj bi dal za to, da bi svatoval tudi moj tako veselo, kakor sem jaz!