Zdaj stoji pred nami kakor spremenjena, pod cvetočimi rožicami cvetoča rožica. Harmonika zaigra vdrugo, ženin pelje nevesto, dijaki družice izza mize; šele, ko se oni naplešejo, pridejo na vrsto svatje; jaz in starešina pa ostaneva mirno na svojih mestih; on ni plesal, ker ni hotel, jaz, ker ne znam. Zopet dohajajo gledat in poslušat fantje, dekleta in babe, ali se smejejo le od daleč v veži, v hišo si ne upa priti nobeden teh zabavljivcev, odkar so naredili »škrici« alianso s svati.