Župnik so poslušali in majali z glavo. Po dolgem molčanju reko, da morajo to reč na vse plati zrelo premisliti in tudi prositi, da bi jih razsvetil, kak svet da bi dali meni in mojim staršem; drugi dan popoldne da naj se z očetom oglasiva pri njem. Ko stopiva v izbo, je slonel za mizo in se držal kaj resno in skoraj žalostno.