je očeta tolažil in mu razkladal, da nama ne bo treba živeti zmerom na ravni; tudi Rusija ima bregove in hribe, dasi niso tako visoki kakor kranjski snežniki ali dolenjski. Imenoval je veliko rek in jezer, ob katerih se vzdiguje gričevje, pokrito z zelenimi dobravami, pisanimi travniki, čistimi ribniki; na njem da se diha ravno tako svež in prijeten zrak kakor na Kranjskem. Oče so se nekako pomirili, samo to so dejali in tudi jaz sem bila iste misli, da moramo vprašati gospoda župnika.