Lila je obiskovala razen domače tudi mestno šolo, naučila se je dobro po nemško govoriti in pisati, še bolje pa računiti. Najtežji račun je rešila hitro kakor bi trenil, včasi na papirju, še večkrat pa kar na pamet. Kadar se je menila z mano ali s kakim drugim omikanim, je rabila pismeno slovenščino in res se ne vem spomniti, da bi bila prišla kdaj zaradi kakega izraza v zadrego.