je bil majhne postave in prav drobnega života, ali to se ni precej poznalo, ker se je navadno prav gorko oblačil, še poleti. Neki prijatelj, pri katerem je ostal več dni, mi je pravil, kako se mu je prvi večer čudil, ko se je slačil. Ko je deval s sebe suknjo za suknjo, jopico za jopico in je prihajal vedno tanjši, se mu je zakrohotal na ves glas in ga vprašal: »I, za božjo voljo, ali te ne bo nič ostalo?«