Povedali so mi tako nove, lepe in velike reči, da sem zijal vanje kakor kapelj in rekel: ‚Tujci so bogme modrejši od mene in kranjskih kmetov; na tak način seve ni čudo, da so nas pretekli v bogastvu, da žive ob in pšeničnem kruhu, medtem ko hvalimo mi, če nam da le dosti krompirja in ajde.’ Od konca sem mislil: Takih mojstrov ni lahko doseči, nikar prekositi. pa mi je rekel: ‚Matiček, ne bodi neumen!