Meni se ni ljubilo piti, šel sem od igrališča nekoliko korakov proč, veste, pod tiste kostanje, ki stoje med mestom in vrati, skozi katera se pride na pokopališče. Šetal sem se gor in dol in na tem sprehodu me je srečala prvikrat v življenju pamet. Prijel sem jo za kite in zaklical: ‚Stoj, tičica!