Po eni plati je resda velika sreča, da se z vsako rečjo zadovoljimo, da nič ne zdihujemo in ne tožimo, če jemo meso in štruklje ali ne, da se veselimo, pojemo in ukamo tudi ob najbornejšem zmesnem kruhu, ob najnetečnejši kislini, ob najgnusnejšem. Po drugi plati je pa ta prevelika zadovoljnost naša nesreča in sramota, ker je kriva, da ne živimo bolje in se ne moremo nikdar spametovati. Drugi se vesele dobre trgatve, ker jim obeta velik dobiček, mi pa zato, ker nam prinese priliko, da žremo in se nalivamo.