Cele leto smo se mastili z mesom morda vsega skupaj kake tri tedne, naj bo cel mesec. Druge dni smo kuhali krompir zjutraj, opoldne in zvečer, tolkli smo pusti ričet; srebali kislo repo; veselili smo se suhih; če se je ulil nanje zabeljen krop, smo kar vriskali. Po štirinajst dni je hodila na mizo ista jed, rekli smo: Še bog, da je kaj, nekateri še tega nimajo.