S takimi plačili si kmet ne pomaga; zamaši z njimi kvečjemu kako vsakdanjo luknjo, poglavitnega bremena pa si ne olajša. Z vsem ženinim imetkom sem odrinil komaj sto goldinarjev dolga; drugo leto potem pa sem si moral izposoditi novo stotino, da sem bil znova tako bogat kakor prej. Z doto bi se bil kaj lepo okoristil, če bi bil dobil precej vso in bi jo nesel vso svojim upnikom, svatom pa rekel: ‚Kdor ni zadovoljen s prostim in kratkim kosi lom, naj ostane doma; jaz ga ne bom pasel in zalival, me ni volja razsipati denar po nepotrebnem in neumnem.’