Bolj gizdavih in častilakomnih ljudi ni na vsem svetu, nego so bosenski (graščaki). Prav po slovensko ponižno je prišla k njim, se jim priklonila do črne zemlje in prosila, da bi blagovolili tako bogati, mogočni, slavni, častiti in obče ljubljeni gospodje usmiliti se uboge tuje reve, ki nima razen njih nobene podpore pod božjim soncem, in kupiti od nje kako malo stvarco, da ne pogine od truda in lakote. je kar duša igrala ob toliki pohvali; jel se je muzati, brke in mrmrati blagodušno: »E, si sirota, si, vidim; ali ne plači, ne javkaj, pokaži, kaj imaš, da izberem in plačam, kar bo zame.«