priznavajo sami, da bi se živelo prav lahko celo leto ob tem, kar se na svatbi v dveh dneh, tudi hvalijo na vso moč gospodo, ki se zadovolji ob taki priliki z zmernim obedom. Razen premoženja se zapravlja tudi zdravje. Svatje mislijo, da morajo vse popiti in pojesti, kar se prinese na mizo.